Seja Upravnega
odbora Društva generala Maistra za Zasavje in spomin na Ano Dimnik, "slovensko mater"
Minevajo
leta, stoletja, spreminjajo se običaji, politični sistemi, poklici in še
marsikaj, spreminja se človekov odnos do narave, okolja, do materialnih dobrin.
Ostaja pa navezanost na lokalno okolje, iz katerega prihajamo. Ostaja moralna
zavezanost varovanju lokalnih bogastev, ohranjanju spomina na posameznike in
skupine, ki so zaznamovali našo preteklost in vplivali na našo sedanjost.
Zasavci
smo pogumni ljudje, poznani po svojem odločnem nastopu in morda celo robatem
izražanju. A za trdo lupino, ki so jo ustvarjala leta rudarjenja, težke
industrije in težkega vsakdana, bije mehko srce, vedno pripravljeno pomagati
drugim, deliti svoje skromno bogastvo z drugimi, nuditi zatočišče in tudi
izkazati svojo kulturno plat.
Zasavci
se ne sramujemo svoje zgodovine: trdo delo, trdna politična in ekonomska
prepričanja in danes zanesljivo in strmo prehajanje v moderno prihodnost.
A
zgodovina smo ljudje, ki pišemo zgodbe s svojim delom. Posamezniki, ki puščamo
močan vtis na druge in na lokalno, celo nacionalno skupnost.
V drugi polovici 19. stoletja so
bili v Zasavju Nemci v manjšini, zaradi svoje ekonomske moči pa so imeli velik
vpliv na slovensko večino. A iz te slovenske množice so se odločno dvigali
posamezniki, ki so se na različne načine bojevali za svoje nacionalne, lokalne,
etične in moralne vrednote. Svojo odločnost in vpliv so dokazovali s peresom,
držo, odnosi.
Trbovlje so danes poznane po
dimniku, ki se dviga najvišje v nebo v Evropi in še čaka na svojo bodočo
(turistično) vlogo, manj ljudi pa Zasavje prepozna po Dimnik Ani, zavedni
Slovenki, ki so jo poimenovali tudi "slovenska mater". V današnji
Piceriji Dimnik v Trbovljah je na ogled spominska soba Ane Dimnik, lastnik
picerije Boris Novak pa je poln navdušenja in poznavanja življenjske zgodbe ter
izkazanega domoljubja Ane, po kateri hiša nosi ime.
Člani upravnega odbora Društva generala Maistra za Zasavje smo se odločili natančneje spoznati Ano Dimnik, zato je zadnja seja upravnega odbora v letu 2021 potekala v bližini te spominske sobe, ki nam jo je entuziastično predstavil lastnik picerije.
Spominska soba Ane Dimnik, ki jo je
uredil Zasavski muzej Trbovlje, ponudi na ogled listine, fotografije, slike in
osebne predmete iz življenja te zanimive
in domoljubne ženske. Ana Dimnik je skupaj z možem vodila gostilno, v
kateri je spodbujala rabo slovenskega jezika, nudila v branje slovensko časopisje in slovenske knjige.
Leta 1887 je bila v Trbovljah
regionalna razstava podružnice Štajerske kmetijske družbe. Ana Dimnik je bila
edina, ki si je upala na svojo lipo pred gostilno izobesiti slovensko
trobojnico, torej belo-modro-rdečo zastavo. Drugod po kraju pa so visele le belo-zelene
štajerske zastave. Ano so prav zaradi dogodkov v zvezi z zastavo, njeno
dobrosrčnostjo in domoljubjem poimenovani "slovenska mater". O tem so
pisali takratni najuglednejši slovenski časopisi.
Leta
1893 je bila Ana Dimnik med soustanovitelji mešanega pevskega društvo Zvon, ki
je deloval do leta 1947 in je eden najstarejših pevskih zborov v Sloveniji.
Udeleževala se je shodov Sokola. Bila je predsednica ženske podružnice
Ciril-Metodove družbe, katere cilj je bil tudi boj za širšo uporabo slovenščine
v družbi.
S
takim javnim delovanjem je Ana Dimnik postajala v javnosti vse bolj poznana.
Januarja
1921 se je zaključila njena življenjska pot, vrednote, ki jih je zagovarjala,
pa ohranjajo spomin nanjo.
Njeno delo je v knjigi Gadje gnezdo opisal pisatelj Vladimir Levstik.
Če želite delo Ane Dimnik natančneje spoznati, ste vabljeni na ogled njene spominske sobe v Trbovljah tudi vi.
Zapisala: mag. Mojca Lazar Doberlet, DGMZ
Fotografije: arhiv spominske sobe Ane Dimnik
